Sleepless in Ljubljana
Oče. Mož. Jadralec. Hribolazec. Tekač. Fotograf. Geolovec. Digitalni entuzijast. Nočna ptica.
Arhiv objav
Prijava na novice
Kaj imata skupnega Črna na Koroškem in D90? Nič kaj preveč. Razen to, da sem tam posnel svoje prve fotke z novim Nikonom.
Pred dobrim mesecem sem pisal o mojem potepanju po zasneženi Ljubljani z novim Canonom v roki. A najina ljubezen ni trajala prav dolgo. Kmalu sem spoznal, da sem ga z nakupom pošteno polomil. Da ne bo pomote – SX1 je res špica. Med kompaktneži (višjega cenovnega razreda) mu najbrž res ni para. Ultra super zoom in dih jemajoča kakovost HD posnetkov sta res lastnosti, ki prisilita kupca, da seže malce globlje v svoj žep, ampak let’s face it – še vedno govorimo o kompaktnežu.
Že pred samim nakupom sem bil deležen kar nekaj kritik od mojih znancev. Češ, kdo pa danes sploh še kupuje tako drage trotle, če lahko dobiš SLR fotoaparat že za nekaj sto evrov. Skupaj z objektivom! In res – aparat sem imel dober mesec, a tiste prave volje za fotkanje ni in ni bilo. Kljub nestrpnemu čakanju in obilici jeze zaradi zamude, je večino časa na polici nabiral prah.
Izkazalo se je, da je bil nakup zgolj prikrivanje moje želje po SLR fotoaparatu. Že dlje časa sem razmišljal o tem, da bi prestopil na drugo stran, saj sem si vse prevečkrat želel, da bi lahko iz aparata potegnil kaj več. Po drugi strani pa so zrcalno refleksni aparati pri meni že od nekdaj uživali določeno strahospoštovanje. Zato se je v danem trenutku nakup nove SX enice zdel logična izbira. Bolj se ne bi mogel motiti…
Medtem ko je nič-hudega-sluteči Canon čakal na polici, sem jaz že veselo brskal po spletu, prebiral razne ocene in imel dolge debate s taistimi znanci, ki so me že prej svarili pred napačnim nakupom. Po nekaj dneh je padla odločitev za (body) Nikon D90, kakšen dan ali dva kasneje pa še za objektiv Nikkor 16-85mm. Po oddanem naročilu so me sicer postavili na čakanje, ker kita ni bilo na zalogi, a me je v začetku minulega tedna že razveselil njihov telefonski klic. V torek sem tako zamenjal dva tabora – od kompaktnih sem prešel k zrcalno refleksnim in od rdečih k rumenim.
Za prvo spoznavanje z aparatom si ne bi mogel izbrati slabših razmer. Odpravili smo se v Črno na Koroškem, kjer je v soboto in nedeljo potekala že 17. prireditev Gradovi kralja Matjaža. S snežno odejo prekrita pokrajina in nič kaj prijazno vreme sta seveda botrovala povprečnim fotografijam. Pričujoči posnetki so tu zgolj v poklon vsem, ki so se trudili z gradnjo in nam obiskovalcem pričarali čarobno soboto.
Oče. Mož. Jadralec. Hribolazec. Tekač. Fotograf. Geolovec. Digitalni entuzijast. Nočna ptica.
3 Comments
hehe,i can’t understand what you’re talking about.but the pictures are beautiful.
Piekne!