Ko vremenska napoved vsebuje besedi “nizka oblačnost”, potem je edina pot, ki vodi izpod meglenega pokrova na sonce, tista, ki vodi navzgor. In da sonca res ne bi primanjkovalo, sem izbral kar najvišji vrh Karavank. Pot je bila normalno prehodna, le tu pa tam jo je presekalo nekaj manjših zaplat snega. In dejstvo, da me je megla spremljala vse do višine 1500 m, je pomenilo zgolj to, da sem bil na vrhu priča čudovitim prizorom pobeljene morske gladine.
Prvi se je iz morja dvignil Triglav.
Pozno popoldne pa so se mu počasi pridružili še ostali vršaci Gorenjske.
Do mojega povratka v dolino se je megla že v celoti poslovila in odela Završnico v jesenske barve.