Back in Black

Ko je govora o največjem in najglasnejšem rock dogodku leta, lahko že sedaj trdimo, da se bosta za ta naziv letos brez dvoma potegovali dve skupini. O noriji, ki je spremljala uradno objavo koncertnih datumov irske skupine U2, sem že pisal, nisem pa se še pohvalil, da sem si nekaj dni pozneje z divjim klikanjem priboril 4 vstopnice za njihov koncert na Wembleyu. Obisk drugega največjega stadiona v Evropi se mi je sicer obetal že pred tremi leti, a so takrat zaradi nedokončanih del koncert skupine Bon Jovi prestavili v Milton Keynes (National Bowl).

Če se vrnem nazaj na drugega kandidata… Podobna evforija je pred meseci spremljala prodajo vstopnic za novo turnejo pionirjev hard rocka, na katero s(m)o oboževalci čakali dolgih 8 let. 8 let smo čakali na 15. studijski album skupine ACDC, ki je dokazal, da sedaj že 35 let stara formula še vedno zažiga tudi v novem tisočletju. Hitri razprodaji prvotno zasnovane Black Ice turneje, je sledil razpis novih datumov in selitev na stadione. Sam sem vstopnice seveda pograbil v prvem valu, tako da bom užitke ob Angusovih rifih delil zgolj s 15.000-glavo množico O2 arene, namesto z 90.000-glavo množico na Wembleyu ali recimo Stade de France.

Kakorkoli že, koncert se sedaj že nezadržno bliža. Tale objava je dobesedno ujela zadnji let. Do mojega pa mi je ostalo še nekaj ur. Dovolj za kratek skok v posteljo in malce daljši skok v službo.

Sledijo utrinki iz koncerta in pa fotke iz Londona. Tokrat gre prvič z mano DSLR. Upam samo, da ne ostanem gor za daljši čas…