Pot me je ob avstrijsko-slovenski meji sicer vodila že pred dvema tednoma, ko sva se za časa polne lune z Davidom odločila za krožno turo čez Golico do Rožce z izhodiščem (in sestopom) v Planini pod Golico. A tistemu vzponu v resnici bolj pritiče izraz tavanje, saj je bila zaradi goste megle sled, ki jo je zabeležila gps ura, precej podobna tisti, ki je sicer značilna za nabiralce gob.
Tokratni vzpon je bil seveda popolnoma nekaj drugega. Pobeg iz megle, v katero je že lep čas zavita naša prestolnica, na enega izmed najlepših vrhov Karavank je bil pravi balzam za oči in pljuča. Pot do 2143m visoke Kepe, ki je speljana po samem robu grebena, je resnično čudovita. Na eni strani lahko občudujemo severna pobočja Julijcev in mogočno triglavsko steno, na drugi strani pa nam pogled ponese čez Avstrijsko Koroško vse tja do Visokih Tur in Grossglocknerja.
Prav je torej, da je taista pot osrednja nit tokratnega izbora fotk.
Zdravo, čestitam, vidim, da ste uživali. Želela bi vedeti, kje ste štartali. Že nekaj časa imam turo v mislim, pa ne vem, ali je bolje iz Belce ali druge strani….hvala, pzd Liljana
Štartal sem iz Erjavčevega rovta. Pot je res fantastična. Nekaj malega varovanja, a nič resnejšega. Iz Belce sicer še nisem šel, a bi po opisu in slikah ocenil, da sta poti precej podobni.
2 Comments
Zdravo, čestitam, vidim, da ste uživali. Želela bi vedeti, kje ste štartali. Že nekaj časa imam turo v mislim, pa ne vem, ali je bolje iz Belce ali druge strani….hvala, pzd Liljana
Štartal sem iz Erjavčevega rovta. Pot je res fantastična. Nekaj malega varovanja, a nič resnejšega. Iz Belce sicer še nisem šel, a bi po opisu in slikah ocenil, da sta poti precej podobni.